Učinkoviti podnebni ukrepi

Poslušanje, postavljanje v kožo drugih in upoštevanje njihovih potreb: tako lahko učinkovito deluje vključevanje lokalnega prebivalstva. To je bila ugotovitev spletnega dogodka ob koncu projekta Climate Action in Alpine Towns [Podnebni ukrepi v alpskih mestih], na katerem je osem sodelujočih mest predstavilo nizkopražne podnebne ukrepe. Program so dopolnjevale izkušnje, izhajajoče iz delovanja vrste pobud za prilagajanje podnebnim spremembam.

„Kolesarske poti bi morale biti lično zasnovano vabilo“, pojasnjuje Ingrid Fischer, 2. županja v Sonthofnu/DE. Omenjeno alpsko mesta se tega gesla ne drži šele odkar se je pridružilo projektu Climate Action in Alpine Towns [Podnebni ukrepi v alpskih mestih]. Mesto želi s spodbujanjem kolesarjenja zmanjšati avtomobilski promet in posledično emisije CO2, zato v okviru pilotnega projekta snuje ter sprejema nadaljnje ukrepe, osredotočene na kolesarsko mobilnost. Mesto Belluno/IT se je posvetilo podnebju prijazni preureditvi javnih prostorov, zlasti šol. Učenke in učenci so v tesnem sodelovanju z javno upravo sami poprijeli za delo, oblikovali in zasadili šolske vrtove ter se naučili veliko koristnega o zelenih površinah, povečanju populacij žuželk in varstvu podnebja. Slovensko mesto Idrija je v središče pozornosti postavilo naravo. Prazno rudarsko območje je postalo skupno oblikovano ustvarjalno središče, prizorišče številnih dogodkov in prostor za srečanja vseh generacij.

Podrobnosti o ukrepih tega in partnerskih mest Annecy/FR, Brig-Glis/CH, Chambéry/FR, Trento/IT in Tolmin/SL so na voljo v drugih prispevkih in na videoposnetkih.

Spužvasto mesto in urbana trajnost

Ivone Pereira Martins iz Evropske agencije za okolje podpira ukrepe alpskih mest: „Ni majhnih projektov. Ko se nekaj izvaja v šolah ali manjši skupnostih, šteje sleherno dejanje.“ Strokovnjakinja za trajnost mest je izpostavila štiri področja, na katerih bi bilo treba okrepiti „urbano trajnost“ in na katerih morajo mesta ukrepati ozirajoč se na podnebne spremembe, in sicer energijo, stavbe in oblikovanje, naravo v mestih in odpornost.
[Prenos predstavitve]

Stefan Hasler iz švicarskega združenja za odpadne vode Verein Schweizer Abwasser je nazorno predstavil koncept spužvastega mesta na primeru Basla/CH. Predaval je o tako imenovanih strategijah brez obžalovanja, tj. ukrepih, ki jih je mogoče izvajati že zdaj, ne da bi poznali vse razsežnosti prihodnjih podnebnih sprememb. „Spužvasta mesta so briljantna,“ vzneseno poudarja in dodaja: „Z istimi ukrepi lahko namreč ubijemo več muh na en mah. Z boljšim površinskim odtokom se je mogoče izogniti poplavam, manj je toplotnih otokov in večja je biotska raznovrstnost. To spodbuja kakovost bivanja in dragoceno prispeva k doseganju neto ničelnih vrednosti. Hasler je prepričan, da bi morale biti občine zgled, zato je prisotne nagovoril z naslednjimi besedami: „Storimo vse, kar je v naši moči, da bodo naša mesta okrepljena z modro-zeleno infrastrukturo bolj odporna, in prijaznejša bivanju!“
[Prenos predstavitve]

© Verband Schweizer Abwasser- und Gewässerschutzfachleute

Participacija in kreativno sodelovanje

Sledili so štirje kratki prispevki o prilagajanju podnebnim spremembam v Avstriji. Nathalie Aubourg je predstavila dogodek Climathon (www.climathon.at): „Na tem živahnem 24-urnem maratonu idej sodelujoči državljani skupaj snujejo rešitve, kako lahko mesta kljubujejo podnebnim spremembam,“ tako Aubourg. Pobuda poteka v približno 60 državah in 160 mestih po vsem svetu. V Avstriji je Climathon denimo že štirikrat potekal v Gradcu na avstrijskem Štajerskem.
[Prenos predstavitve]

Martina Offenzeller je izpostavila, da se v Avstriji trenutno 80 tako imenovanih regij za prilagajanje podnebnim spremembam (regije “KLAR!“), družno sooča s posledicami podnebnih sprememb in izvaja projekte v okviru programa financiranja KLAR! (www.klar-anpassungsregionen.at). Ukrepi segajo od kampanj sajenja in usposabljanja za krizno komuniciranje za regionalne akterje, vse do podnebju prijazne prenove javnih stavb ali informativnih brošur o podnebnih spremembah za osnovnošolke in osnovnošolce.
[Prenos predstavitve]

Pobuda KlimaKonkret (www.klimakonkret.at) občine in mesta podira pri dejavnih prizadevanjih za uresničevanje vizije, usmerjene v prihodnost in prijetno za življenje – ob upoštevanju posledic podnebnih sprememb. „Poznamo zapletene procese v občinah. Ti so pogosto še upočasnjeni, ker ni jasnih vizij,“ pojasnjuje izvršna direktorica Pia Knappitsch. Mreža strokovnjakinj in strokovnjakov z različnih področij prispeva k skupnemu snovanju vizije za spremembe. Leta 2020 so v okviru pobude pripravili načrt ClimateConcrete, ki na primeru prototipne občine prikazuje konkretne možnosti za prilagajanje podnebnim spremembam, navezujoč se na štiri področja delovanja: zelene površine, mobilnost, podnebju prijazna gradnja in poselitev ter vodo. Grafično nadvse privlačen načrt razkriva številne vijake, ki bi jih bilo treba priviti in da pozitivnim sinergijskim učinkom botruje le izbrana “mešanica” ukrepov.
[Prenos predstavitve]

Uporabno vozlišče za tematiko podnebnih sprememb predstavlja tudi CCCA – Center za podnebne spremembe v Avstriji (www.ccca.ac.at). „Predstavljamo kontaktno točko za raziskave, politiko, medije in javnost za vsa vprašanja v zvezi z raziskavami podnebja v Avstriji,” dejavnosti centra opisuje Katrin Brugger. „Podnebne raziskave ne smejo biti omejene zgolj na naravoslovje. Upoštevati je treba tudi turizem, zdravje, infrastrukturo, etiko, ekonomijo, vprašanje pristojnosti, digitalizacijo in še marsikaj.” CCCA si zato nenehno izmenjuje informacije s strokovnjakinjami in strokovnjaki iz sleherne sfere.

KlimaKonkret Plan

Pravica za naravo

Ustvarjalni laboratorij Krater (www.krater.si), začasni produkcijski prostor, ki je vzniknil iz opuščenega, kraterju podobnega gradbišča v bližini mestnega jedra Ljubljane/SI, je zaokrožil webinarsko dogajanje. Danica Sretenović in Gaja Mežnarič Osole sta predstavili zgodbo zapuščenega zemljišča, na katero naj bi zrasel takoikmenovani “hram pravice”.

Pobudnice in pobudniki so se zavzemali za to, da bi območje ostalo prosta zelena površina in pomemben koridor za floro in favno. Na podlagi znanstveno preskušenih podatkov in dejstev so dokazali, da je zapiranje tal sicer skrajno kratkotrajen proces, medtem ko morajo miniti tisočletja, da se zemlja obnovi. Krater se zavzema za drugačno “pravico”, pravico za naravo, živali in rastline. Napori pobude so se na žalost izjalovili. Na površini, ki naj bi ostala zelena, bo kmalu stala sodna palača. Predstavnice in predstavniki pobeude menijo, da bi bilo zemljišče odslej treba umevati kot malik – ali bolje, spomenik – dragocenosti zemlje, ne le v Sloveniji, temveč v vseh alpskih državah, kjer se dragocena območja vsak dan pozidajo in posledično neodpravljivo zapečatijo.
[Lectures on the strategies of Krater]

 

Pri projektu Climate Action in Alpine Towns so sodelovala »Alpska mesta leta«Trento, Annecy, Belluno, Chambéry, Sonthofen, Tolmin, Idrija in Brig-Glis. Projekt je koordiniralo »Društvo Alpsko mesto leta« s finančnim prispevkom švicarskega Zveznega urada za prostorski razvoj (ARE) v okviru švicarskega predsedovanja Alpski konvenciji ter s podporo Nemčije, Avstrije, Slovenije, Norveške, Evropske komisije in Alpske konvencije v okviru mednarodne podporne skupine za uresničevanje teritorialne agende.

Projekt "Climate Action in Alpine Towns"
© krater.si