Alpska konvencija

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, ki so jo leta 1991 podpisali Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Nemčija, Slovenija, Švica in Evropska unija. Osrednji cilj pogodbe je varstvo Alp in trajnostni razvoj, pri čemer se upoštevajo interesi varstva in rabe.

Osrednja želja in skrb Alpske konvencije je povezati ukrepe za varstvo alpskega prostora s trajnostnim in dolgoročnim regionalnim razvojem. Bistvenega pomena je, da se vsebina Alpske konvencije konkretno uresničuje prav v mestih alpskega sveta, saj živita dve tretjini alpskega prebivalstva v urbaniziranih predelih, ki v strukturi celotne površine Alp zavzemajo le 40 %. Glede na celotno površino so Alpe zato nedvomno še vedno podeželski prostor, prebivalstvo in s tem gospodarstvo pa je večinoma že zaznamoval značaj mesta. Tu je tudi iskati razlog, da med naravo in kulturo, ekologijo in ekonomijo nastajajo napetosti. Spodbuditi širši krog prebivalstva, da bi se začel zavedati vseh teh spoznanj, pa je izrecni namen in osrednji cilj ideje alpskega mesta leta.

Dne 11. januarja 2008 so Alpska konvencija in alpska mesta leta podpisala Memorandum o soglasju in tako potrdila obojestransko željo po stalnem sodelovanju. Konkretne oblike dejavnosti bodo določene v okviru skupnega programa dela.

Med društvom in Stalnim sekretarialom Alpske konvencije poteka redna izmenjava informacij. Leta 2008 in 2009 so bile tako organizirane številne prireditve. Septembra 2008 je okoli 100 ljudi sodelovalo na mednarodni konferenci o odgovornosti mest v času podnebnih sprememb, ki je potekala v francoskem Gapu. Oktobra 2009 je bila organizirana mednarodna delavnica o dialogu med mesti in podeželjem v Bad Reihanhallu v Nemčiji. Junija 2008 je potovanje novinarjev „SuperAlp2“ potekalo skozi nekatera Alpska mesta (Gap, Chambéry, Brig-Glis, Bozen).

Društvo Alpsko mesto leta je na XI. Alpski konferenci, ki je potekala in marca 2011 na Brdu pri Kranju, postalo uradni opazovalec Alpske konvencije, kar pomeni, da bo vabljeno na srečanja Stalnega odbora, vsako drugo leto pa tudi na Alpsko konferenco. Člani društva sicer nimajo glasovalne pravice, vendar lahko svoje predloge neposredno posredujejo oblikovalcem politike. Alpska mesta lahko politični pritisk na pogodbenice izvajajo z resolucijami.

Spletna stran