20 let društva Alpsko mesto leta

Romantični kliše, ki je postal agar za trajnostne projekte prihodnosti na področju ekologije in ekonomije

Ko napoči jubilej, napoči tudi čas za obujanje spominov na prehojene poti. Društvo „Alpsko mesto leta“  letos praznuje 20. rojstni dan, mejnik prehoda iz najstniškega v zrelo obdobje, obdobje „odraslosti“. Od svojih  „golobradih“ let pa se poslavljajo tudi številne druge alpske mreže, ki so vzklile zaradi želje in potrebe po krepitvi alpske zavesti in ohranjanja pristnosti življenja in bivanja v alpskih skupnostih, občinah in mestih.

Potem ko so alpske države leta 1991 podpisale Alpsko konvencijo, mednarodno pogodbo za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah, so vzniknile številne ideje. Za njihovo uresničevanje je bilo potrebno vzpostaviti različne okvire, znotraj katerih bi posameznim temam lahko  posvetili dovolj pozornosti in sredstev. Dva od omenjenih okvirov danes poznamo kot društvo „Alpsko mesto leta“ in kot omrežje alpskih občin „Povezanost v Alpah“, ki sta luč sveta ugledali leta 1997. Izvirne temelje za njuno delovanje so podpirala načela, kot denimo spodbujanje trajnosti ter povezovanje ekologije in ekonomije, ki so tedaj za marsikoga predstavljala na prvi pogled precej abstraktne novosti.  Dandanes  omenjena koncepta plemenitita raznovrstne vsebine in prizadevanja podjetij, regij in ekološko usmerjenih pobud. Simbioze med trajnostnimi pristopi ter učinki ob krepitvi vzajemnosti pa številni akterji, predvsem občine, tesno vpete v zgodbo in zgodovino društva „Alpsko mesto leta“, jemljejo kot zaveze, z izpolnjevanjem katerih sledijo poslanstvu za uresničevanje vizije trajnostne prihodnosti.

Pričelo se je v Beljaku

Predlog za podeljevanje naziva „Alpsko mesto leta“ so podali v avstrijskem Beljaku, ki je nato leta 1997 postal tudi njegov prvi nosilec, tedaj za obdobje dveh let. V tem času je občina v okviru mladinskega projekta namestila prve sončne celice, naziv pa je pripomogel tudi k ustanovitvi Naravnega parka Dobrač.

Andreas Weissen, predsednik strokovne žirije društva med letoma 1995 in 2004 (tedaj tudi predsednik CIPRE International), in njen sedanji predsednik Norbert Weixlbaumer z Univerze na Dunaju, sta  enotna: „Odločitev, ali bo naziv izkoristil kot spodbudo za prihodnost ali ga po koncu uradovanja pustil potoniti v pozabo, je prepuščena slehernemu odlikovancu.“ Beljaku je sledila še vrsta „Alpskih mest leta“, kot denimo Maribor (Slovenija), Sonthofen (Nemčija) ali Chamonix (Francija). Doslej se jih je zvrstilo že častitljivih 19. Za naziv „Alpsko mesto leta“ lahko kandidirajo mesta oziroma občine z območja alpskega prostora, ki učinkovito in trajnostno povezujejo vidike gospodarstva in skrbi za okolje, in ki zgledno uresničujejo ekonomske, okoljske in družbene interese skupnosti v skladu z načeli Alpske konvencije.

Meje niso ovira

Skupni razvoj, rast, zbliževanje, srečanja, izmenjave idej in izkušenj, projekti ter različne prireditve in druženje zaznamujejo delo živahnega društva. Sodelovanje razpihuje plamen vzajemnosti. Tako menijo tudi akterji in akterke. Uprava društva „Alpsko mesto leta“ deluje v lihtenštajnskem Schaanu, medtem ko se uradni sedež društva nahaja na Bavarskem, v Bad Reichenhallu. Društvo je tesno povezano z Mednarodno komisijo za zaščito Alp – CIPRA International, s katero sodeluje pri različnih dejavnostih in projektih, pri snovanju kratkoročnih in dolgoročnih ciljev, in pri oblikovanju vsakdanjih nalog. „Tesno sodelovanje med akterji, omrežji in platformami je vsekakor smotrno, saj stremimo za istimi cilji,  čeprav jih skušamo uresničiti z različnimi pristopi,“ poudarja Claire Simon, vodja sekretariata društva „Alpsko mesto leto“. „Društvo kot mednarodno omrežje predstavlja platformo za snovanje in uresničevanje različnih skupnih projektov, tovrstne dejavnosti pa krepijo razvoj kulture trajnosti“, pa je prepričan Thierry Billet, predsednik društva in podžupan francoske občine Annecy – Alpskega mesta leta 2012.

Mladi v središču pozornosti!

Alpska mesta so večinoma srednje velika, očarljiva in deloma navdana s pristnim pridihom podeželja. Mesta prekrivajo približno 40 odstotkov območja alpskega prostora, medtem ko v srednje velikih urbanih aglomeracijah biva približno 65 odstotkov celotnega alpskega prebivalstva. Alpska mesta  so kulturna, družbena in gospodarska središča alpskih regij.

Zadrževanje mlade, izobražene in visoko usposobljene populacije v omenjenih regijah predstavlja enega od največjih izzivov današnjega časa, zato so potrebne strategije za spodbujanje privlačnosti alpskih območij, temelječe na poudarjanju in izpostavljanju prednosti in priložnosti življenja v alpskem okolju. Tovrstno, osredotočeno strategijo, predstavlja tudi mladinski projekt  GaYA (Governance und Youth in the Alps – Odločanje in mladi v Alpah), katerega osrednji cilj je krepitev vključevanja mladih v procese sprejemanja političnih odločitev. Partner v tem vsealpskem projektu je tudi društvo „Alpsko mesto leta“,  ki deluje kot povezovalni člen med mladimi in političnimi akterji v sodelujočih alpskih mestih.

Ekonomija in ekologija z roko v roki

Društvo se posveča številnim temam, ki kljub raznolikosti in raznovrstnosti delijo skupni imenovalec in to je  trajnost. Med dejavnosti društva denimo sodijo trajnostno gospodarjenje, spodbujanje zelene ekonomije in ohranjanje biotske raznovrstnosti v urbanih okoljih, in prizadevanja za izboljšanje kakovosti zraka v gosto poseljenih in industrijsko razvitih alpskih mestih.

Ukoreninjenje načel trajnosti v alpskih mestih predstavlja trajen proces, ki pogojuje osredotočeno, aktivno delovanje na najrazličnejših področjih. Od prvih korakov društva pa vse do danes je nastala zbirka primerov dobrih praks in inovativnih idej. V luči perečega globalnega segrevanja se alpska mesta zavedajo svoje odgovornosti in prispevajo levji delež k boju proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.

Razmišljati globalno, delovati lokalno

Najnovejše družbene študije razkrivajo to, o čemer so  poenoteni tudi politiki, strokovnjaki, različne delovne skupine, komisije, predsedstvo društva pa tudi odločevalci. Najobsežnejše spremembe se pričnejo v jedru, v najmanjših celicah družbe – v družinah, občinah, mestih in regijah. Brez lokalnih ukrepov in ozaveščanja veliki načrti praviloma kaj kmalu izpuhtijo, medtem ko obetajoče besede potihnejo.

Čas za spremembe

Učenje drug od drugega, pogled v prihodnost, snovanje idej in spletanje stikov so le nekatere od prvin, okrog katerih se vrtijo prizadevanja društva. V jubilejnem letu pa se obetajo tudi spremembe. Prizadevali si bomo namreč za krepitev prepoznavnosti društva kot trdnega združenja, za spodbujanje še tesnejšega sodelovanja in povezav med članskimi mesti, za ozaveščanje slednjih o pomembnosti njihove vloge kot globalno razmišljajočega lokalnega igralca, ter za zaupanje pomembnejše, vidnejše vloge mladim.

Novembrsko jubilejno slavje v Beljaku/A:  Projekti, ljudje, prijateljske vezi

Društvo bo svoj dvajseti rojstni dan zaznamovalo novembra v Beljaku – prvem „Alpskem mestu leta“. Iz slavnostnega gesla – „Urbana strast do Alp“– veje duh, na krilih katerega so članska mesta na najrazličnejše načine in s številnimi prireditvami leta 2017 obeležila častitljivi jubilej društva. V italijanskem Tolmezzu – Alpskem mestu leta 2017, so denimo organizirali prvo ocenjevanje medu in medenih izdelkov, v slovenski Idriji – Alpskem mestu leta 2011, pa so se mize šibile pod šestimi jedmi (sleherna od njih je bila oplemenitena z idrijskimi žlikrofi) iz šestih držav. Društvo je aktivno in v zanosu, kot se za mlade odrasle spodobi!