„Alpska mesta kot prostor uresničevanja Alpske konvencije ustvarjajo neprecenljivo vrednost“

Draga Vera, kakšen je odnos med »Alpskimi mesti leta« in izvajanjem Alpske konvencije?

Alpska konvencija je za alpski prostor pomemben, mednarodni in pravno zavezujoč instrument ter že več kot 30 let močan argument za trajnostni, čezmejni razvoj in sodelovanje v alpskem loku. Konvencija in njeni protokoli so del mednarodnega prava. Pomembno pa je, da se ne uporabljajo le formalno, temveč tudi aktivno – kot orodje za spodbujanje pozitivnih sprememb. Pobuda »Alpsko mesto leta« je nastala prav s tem namenom: kot način, kako načela Alpske konvencije uresničevati v praksi in pri tem nagraditi dobre primere dobrih praks.

Kako pobude, kot je »Alpsko mesto leta«, prispevajo k trajnostnemu razvoju?

Pogosto slišimo vprašanja, kot so: kaj konkretno prinaša Alpska konvencija? Kako navdušiti ljudi za trajnostni razvoj? Odgovore na vsa ta vprašanja najdemo v alpskih občinah, ki se aktivno zavzemajo za Alpsko konvencijo. Zato je po mojem mnenju vsako posamezno Alpsko mesto leta zelo dragoceno za Alpsko konvencijo.

Takšna plodna mednarodna sodelovanja potrebujejo okvir in spodbudo, saj se – še posebej preko državnih in jezikovnih meja – ne začnejo sama od sebe. Te različne ravni so bistvena skupna točka društva in Stalnega sekretariata.

Najpomembnejši vidik vsega, kar počnemo, so ljudje, ki s svojo osebno predanostjo to uresničujejo – predvsem pa med seboj sodelujejo

Zakaj so vidni projekti tako ključnega pomena za prepoznavnost in uspeh Alpske konvencije?

Še vedno se dobro spominjam svojega prvega obiska v Sonthofnu, kot sveže zaposlena sodelavka v sekretariatu Alpske konvencije, pred desetimi leti. Že pred tem sem opazila, da javnost Alpsko konvencijo žal pogosto dojema predvsem kot »instrument za preprečevanje«. V Sonthofnu pa sta mi Ingrid Fischer in Manfred Maier takrat povsem mimogrede pokazala svoj obsežen načrt, kako mesto izvaja posamezne protokole Alpske konvencije. To mi je odprlo oči – in bilo predvsem lepo potrdilo, kako smiselna in učinkovita je lahko Alpska konvencija. Zavedam se, da trajnostnega razvoja ni lahko doseči ali ohranjati – zahteva namreč veliko prepričevanja in odločnosti. Prav zato imajo projekti, ki jih izvajajo občine, posebno prednost: so vidni. Ta vidnost omogoča, da pomen trajnosti lažje približamo ljudem in ga predstavimo na bolj razumljiv način.

Alpska konvencija in njeni protokoli imajo močan potencialni učinek, neposredno zaznavni učinek pa je pogosto težko opredeliti. Prav zato so praktični primeri iz alpskih mest in informacijskih točk konvencije izjemno dragoceni! Projekti, kot so preoblikovanje po načelu »spužvastega mesta«, ekološka sanacija površin ter spodbujanje participacije in skupnosti, so le nekateri izmed številnih raznolikih primerov, ki izboljšujejo kakovost življenja in prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam.

Kaj si želiš za prihodnost alpskih mest oziroma društva?

Želim si troje: da boste še naprej motivirano sodelovali za boljšo prihodnost v alpskem prostoru, ne glede na državne in politične meje. Da boste v mestih še naprej izvajali konkretne trajnostne projekte v duhu Alpske konvencije. In – nazadnje, a nič manj pomembno – da boste še naprej aktivno vnašali glas alpskih mest v procese Alpske konvencije!